Moram reči, da sem bila pred delavnico strašansko živčna. Najprej so prijave bolj kapljale kot ne, potem se je začelo zapletati z Evinim potovanjem, potem me je mučil še swap prstanov, pa kaj bom spekla, pa kako to, da kar nihče noče priti na popoldansko kofetkanje … izteklo se je pa odlično, težko bi se bolje.
Eva se je brez težav pripeljala, več kot uro pred delavnico so bila vsa delovna mesta pripravljena, Kate je tako uredila atelje, da smo se v njem počutile kot piščeta v pospravljenem gnezdu, z Evo smo imele občutek, da je bil ECC včeraj, ne pa oktobra ..
In že so prišla prva dekleta. Izbrala so svoja delovna mesta, pripele smo paštamašine in že veselo poslušale Evine prve napotke.
Potem je šlo zares, kar je kazala tudi občasna tišina, ko smo se vse hkrati popolnoma zatopile v svoje delo in prepričevale svoje prste, naj bodo tako spretni kakor Evini. Ona pravi, da nam je kar lepo uspelo, naši izdelki pa to dokazujejo.
Po končanem delu je Eva Tatjani, ki je imela tokrat srečo in bila izžrebana med vsemi udeleženkami (verjetno zato, ker si je med žrebom najbolj vztrajno mrmrala "moj naj bo" mantro), podarila svoj artičoka obesek, nato pa je sledil "neuradni" del našega druženja. Izmenjale smo prstane, se posladkale z domačimi slaščicami in jagodami ter seveda še malo poklepetale...
Skratka, bilo je enkratno! Vsem, ki tokrat niste bili z nami, je lahko žal - sicer pa je Eva rekla, da z veseljem pride še kdaj. In z veseljem jo bomo povabile, delavnic pod taktirko tako energične in nasmejane inštruktorice ni nikdar preveč!
